S harmoniko po Pohorju

Učenci Glasbene šole Bučar in njihovi prijatelji že več kot desetletje zadnji počitniški vikend preživljajo skupaj, aktivno in družabno. Že enajst let se namreč takrat odpravijo na dvodnevni glasbeni pohod s harmonikami. Med pohodom raziskujejo lepote edinstvene slovenske pokrajine, pri tem pa še igrajo, prepevajo, plešejo in se veselijo.

Prehodili so že veliko različnih krajev, od slovenske obale, Postojnske jame, pokrajine ob  Kolpi,  Sedmerih jezer, Robanovega kota, Matkovega kota in Logarske doline, Prekmurja in Goričkega, Krna in Krnskih jezer, Goriških Brd in se že dvakrat povzpeli vse na vrh Triglava, letos pa so se podali na Štajersko, na hribovje, ki ga s harmonikami še niso prehodili in projekt poimenovali »S harmoniko po Pohorju«.

V soboto je preko 100 pohodnikov, navdušenih nad slovensko narodno zabavno glasbo, še v trdi temi krenilo iz litijskega in ljubljanskega konca proti Rogli. Svojo pešpot so potem, ko so se spoznali z dvema pesmima tokratnega projekta, začeli pri Koči na Pesku. Idejni vodja projektov, Simon Bučar je za pesmi projekta skupaj s svojimi učenci, izbral Nipičevo Se Pohorje vidi in Gamsovo Kdor ne skače ni Slovenc’. Prva postojanka je bila na Klopnem vrhu, kjer so udeležence s svojimi dobrotami presenetili prijatelji iz PD Brda. Postregli so sveže rezani pršut, hladno briško vino in slastno bovlo. Po poštenem okrepčilu so se opravili proti slapu Šumik. V bližini je zopet sledilo presenečenje za udeležence projekta, tokrat iz strani PD Lendava. Tudi oni so postregli s slastnimi dobrotami iz svoje pokrajine in ponudili različno nadevane slane rogljičke, zaseko in hladno prekmursko vino. Naslednja postojanka je bila pred Ruško kočo, kjer so jih v špalirju gasilskih cevi dobrodošlo osvežili člani PGD Šmartno na Pohorju. Ker je bila sobota dan presenečenj, pa so jih pred Ruško kočo presenetili še tamburaši KUD Hoče. Po odlični večerji so se udeleženci pomerili v zabavnih igrah na prostem in se po druženju ob igranju in prepevanju odpravili na zaslužen počitek.

V nedeljo zjutraj so po bogatem zajtrku v Ruški koči ogreli harmonike in glasilke ter se odpravili na pohod do slapa Skalca. Kulisa tam je bila, kot so se vsi strinjali, izjemna. Kar nekaj časa so se zadržali, poslušali harmonike in ponosno peli slovenske pesmi. Kasneje pa so odšli še na Bellevue, občudovali razgled na Maribor, lepo kuliso izkoristili za fotografiranje in se nato vrnili do Ruške koče, kjer so ob nadvse gostoljubnim osebjem imeli zaključek pohoda in z igranjem, številčnostjo, energijo in povezanostjo navdušili ostale goste. Težko se je bilo posloviti, a napočil je čas in v poznih popoldanskih urah so se polni lepih vtisov in spominov vrnili proti domu.

Vodja projekta je povedal, da je bil ta projekt najštevilčnejši po udeležbi, in resnično medgeneracijski, saj so bili udeleženci projekta v starostnem razponu vse od 3 do preko 80 let. Tako najmlajša kot najstarejša udeleženka sta pohod prehodili v celoti in si za vztrajnost zaslužita vse pohvale.

Organizatorji se zahvaljujejo vsem podpornikom projekta za pomoč pri izpeljavi, PD Skalca za vodenje, ter vsem, ki so sodelovali pri krasnih presenečenjih. Na koncu pa gre zahvala vsem pogumnim glasbenikom pohodnikom, saj so oni duša projektov ter vsem udeležencem, brez katerih tako unikatnih in srčnih vikendov ne bi bilo. Z novimi cilji, vztrajnostjo in predanostjo v Glasbeni šoli Bučar polni energije začenjajo novo glasbeno leto.