Večer harmonike in smeha 2024

V nedeljo, 21. 4. 2024, je dvorano četrtne skupnosti Sostro razganjalo od energije. Prisotni so ustvarili vzdušje, kot ga je moč doživeti le še na športnih tekmah, kjer se slovenski športniki kot levi borijo za barve naše, slovenske zastave.

Orkester harmonikarjev Bučar se je zopet izvrstno izkazal v vlogi gostiteljev. Publiko je pozdravil nagovor Simona Bučarja, vodjo orkestra in Glasbene šole Bučar, hkrati tudi režiserja dogodka, z vzkliki »kdor ne skače ni Slovenc, ter dejstvom, da smo Slovenci najboljši navijači. Publika je glasno odgovarjala in že na začetku je bilo jasno, da bo, čeprav časovno dolg koncert, kar prehitro minil. Sledili so pozdravi vrhunskih slovenskih športnikov, ki so publiko in gostitelje nagovorili preko platna; Vesna Fabjan, Edo Murić, Matej Žagar, Žiga Jelar in drugi. Nato je Orkester harmonikarjev Bučar na odru pričel s svojim navijaškim repertoarjem, kar je bilo slišati perfektno.

Slovesno so otvorili koncert s slovensko himno, katero je orkester zaigral na harmonike, takoj zatem pa v navijaškem vzdušju nadaljevali s skladbo Dviga Slovenija zastave. Na odru so se jim pridružili izjemni gosti; nastopili so Perkakšns, Osvajalci, Akustik trio, skupina Joker, Strastni muzikanti, Trio Gas, Milan Kokalj, Žiga Mežan, Klavdija Zakrajšek, harmonikarice Bučar, Pevski zborček GŠ Bučar, Žiga Leben, Tjaša Božič, Mladi Gamsi, Tone Omahna in Ansambel Stil.

Harmonikarji se niso izkazali zgolj kot odlični harmonikaši, a so tudi simpatično zaplesali, z glasnim smehom pa je dvorano zaradi izjemnega humorja napolnil stand-up komik Tin Vodopivec, ki se je popolnoma vživel v navijaško vzdušje koncerta.

Odrske točke je hudomušno in že tradicionalno povezovala Tanja Vidic Goršak. Ker se z nastopajočimi že zelo dobro pozna, se je njihova pristna medsebojna energija širila med vse prisotne.

Za konec pa, kot je bilo gledalcem obljubljeno, je publiko s svojo nalezljivo energijo dvignilo na noge presenečenje Večera; Vili Resnik. V nabito polni dvorani je vzdušje prešlo na najvišji nivo in, če bi gledalci imeli prostor, bi ob glasnem prepevanju in vzklikanju najraje tudi zaplesali. Strinjali so se, da ob takšnih glasbenih točkah, kot so jih bili deležni na navijaškem Večeru harmonike in smeha, človek težko obsedi na stolu, saj dogodek ni bil skrojen le za slušne užitke, ampak za mnogo več. Na koncu so se vrstile same pohvale in čestitke vsem nastopajočim, predvsem pa Glasbeni šoli Bučar za organizacijo in izpeljavo še enega unikatnega dogodka.